»Sadeži pozabe so alegorična komična drama, ki skuša raziskati, kako deluje spomin in kako to učinkuje na nas...«

»Kako naj izbrišem svoje spomine na otroštvo in kako naj preneham hrepeneti po ljudeh, s katerimi sem se imela nepozabno?«

»Dejansko je moj najmočnejši spomin nanj, kako se igrava do teme, oba do glave prekrita z blatom.«

»Novejši spomin, ki je v številnih ljudeh še kako živ, skušajo prekriti z nečim zgodovinskim, kar nima političnih konotacij.«

»Začudenjem spremljajo, kako lahkotno in brez zadržkov vlada Roberta Goloba ukinja muzej, ki obeležuje spomin na nastanek lastne države.«

»Današnji dan naj bo zato spomin in opomin, kako nas povezanost v skupnem cilju kot narod ohranja žive in močne.«

»Stoji nad Trojo še pred vojno in razmišlja o tem, kako bo kmalu to mesto le še spomin in ruševina.«

»Poudariti želimo, kako pomembni so ti spomini v življenju, kako pomembna je ta pot, vse, kar se nam zgodi, in posledično kako pomembna je ta pot v neznano, saj to odpira globine in širine tvoje duše.«

»Tudi sama sem partizansko in judovsko dete in včasih me je prav sram, kako smo porinili v ozadje vse te spomine.«